Rdečeoka

A – Roach
D – Plötze
F – Gardon
I – Rutilo

Rekordne mere:
– starost 14 let
– dolžina 50 cm
– masa 1,8 kg

Stopnja ogroženosti40%
40%

Rdečeoka ima visoko, bočno stisnjeno telo, krepko glavo s koničastim gobčkom in majhnimi, končnimi usti. Oči so velike in značilne rdeče barve. Po hrbtu je rjavo zelene barve, boki so enako obarvani vendar svetlejši, trebuh pa je bel včasih z rumenkastim prelivom. Hrbtna in repna plavut sta enake barve kot hrbet, parne in predrepna plavut so rdeče. V času drsti je obarvanost plavuti bolj intenzivna, samci pa dobijo po glavi in sprednjem delu telesa drstne izpuščaje.

Je splošno razširjena vrsta. Naseljuje predvsem velike in srednje velike reke in jezera, lahko tudi manjše reke in ribnike ter akumulacije. Dobro prenaša spremembe habitata, onesnaženje in nizko vsebnost kisika v vodi. Druži se v jate, tudi večje, sestavljene z osebki različnih velikosti in starosti. Je vsejed, prehranjuje se z vodnimi nevretenčarji, črvi, mehkužci rakci, planktonom in tudi z algami ter detritom. Poleti lahko hrana rastlinskega izvora prevladuje.

Ribolovni načini so beličarjenje in talni ribolov. Uporabimo lažji beličarski ribolovni pribor. Prime na manjše vabe, vabo zagrabi sunkovito in jo globoko požre. Za vabo so dovoljene umetne vabe in vabe rastlinskega ter živalskega izvora. Zapeta na trnku se živahno upira. Lov je najbolj učinkovit v toplem vremenu. Najmanjša dovoljena mera ni predpisana, splošna omejitev je 5 kg na dan, pogosto je v posameznih revirjih omejitev strožja.

Varstvena doba:  1. 4. – 30.6.
Najmanjša predpisana lovna mera: Najmanjša dovoljena mera ni predpisana, splošna omejitev je 5 kg na dan.

Drst poteka od meseca aprila do meseca julija.

Opis

Rdečeoka ima visoko, bočno stisnjeno telo, krepko glavo s koničastim gobčkom in majhnimi, končnimi usti. Oči so velike in značilne rdeče barve. Po hrbtu je rjavo zelene barve, boki so enako obarvani vendar svetlejši, trebuh pa je bel včasih z rumenkastim prelivom. Hrbtna in repna plavut sta enake barve kot hrbet, parne in predrepna plavut so rdeče. V času drsti je obarvanost plavuti bolj intenzivna, samci pa dobijo po glavi in sprednjem delu telesa drstne izpuščaje.

Življenski prostor

Je splošno razširjena vrsta. Naseljuje predvsem velike in srednje velike reke in jezera, lahko tudi manjše reke in ribnike ter akumulacije. Dobro prenaša spremembe habitata, onesnaženje in nizko vsebnost kisika v vodi. Druži se v jate, tudi večje, sestavljene z osebki različnih velikosti in starosti. Je vsejed, prehranjuje se z vodnimi nevretenčarji, črvi, mehkužci rakci, planktonom in tudi z algami ter detritom. Poleti lahko hrana rastlinskega izvora prevladuje.

Način ribolova

Ribolovni načini so beličarjenje in talni ribolov. Uporabimo lažji beličarski ribolovni pribor. Prime na manjše vabe, vabo zagrabi sunkovito in jo globoko požre. Za vabo so dovoljene umetne vabe in vabe rastlinskega ter živalskega izvora. Zapeta na trnku se živahno upira. Lov je najbolj učinkovit v toplem vremenu. Najmanjša dovoljena mera ni predpisana, splošna omejitev je 5 kg na dan, pogosto je v posameznih revirjih omejitev strožja.

Varstvena doba - Lovna mera

Varstvena doba:  1. 4. – 30.6.
Najmanjša predpisana lovna mera: Najmanjša dovoljena mera ni predpisana, splošna omejitev je 5 kg na dan.

Drst poteka od meseca aprila do meseca julija.

Zemljevid

shematsko prikazuje pojavljanje posamezne vrste v 67 ribiških okoliših Republike Slovenije določenih z Uredbo o določitvi meja ribiških območij in ribiških okolišev. Ribiški okoliši obarvani zeleno pomenijo pojavljanje posamezne vrste na enem ali več nahajališčih znotraj ribiškega okoliša.  V primeru, da so posamezne vrste bile v ribiški okoliš prenesene imajo status tujerodne vrste, okoliš pa je obarvan z rdečo barvo. V primerih, da posamezna vrsta v ribiškem okolišu ni evidentirana, ta ni obarvan.

Vir: Zavod za Ribištvo Slovenije

Rdečeperka

Sulec

Smuč

Amur

Ščuka

Meni