Po obliki je podobna potočni postrvi, vendar nekoliko močnejša in bolj sploščenih bokov, kar je posledica vzreje v ribnikih. Telo je posejano z nepravilnimi črnimi pegami, pegaste pa so tudi plavuti. Hrbet je olivno do temno zelen, boki so svetlejši in jih prekriva mavrična proga. Trebuh je umazano siv. Amerikanka zraste do meter dolžine in nad 5 kg teže. Z ostalimi ribami se ne križa, je pa izredno agresiven tekmec za hrano in prostor in zelo nevaren tekmec na drstiščih, kjer se pojavi za ostalo ribo.

Ameriška postrv je preko vzreje v ribogojnicah za konzumno ribo prišla tudi v naše reke, predvsem kot vložek za popestritev ribolova. Ob začetku vlaganja se v rekah ni razmnoževala, kmalu pa se je prilagodila razmeram pri nas in se pričela razmnoževati in tako sama naseljevati predele rek in potokov kamor nikoli ni bila vložena. Najdemo jo praktično v vseh rekah v Slovniji. Prvotno je živela le v rekah ki so se izlivale v Tihi ocean in v jezerih Severne Amerike. Leta 1880 so jo naselili iz Kalifornije v Evropo, leta 1890 tudi v Slovenijo. Od tam tudi ime “Kalifornijska postrv”.

Ribolov ameriške postrvi je dovoljen le z muharjenjem in uporabo enega trnka enojčka brez zalusti ter umetne muhe narejene s tehniko vezanja. Med nekaterimi ribiči je priljubljen način ribolova »ujemi in spusti«, ki se lahko izvaja le s posebnimi ribolovnimi dovolilnicami in v revirjih, kjer to določa ribolovni režim.

Varstvena doba: 01.12. – 28.02.
Najmanjša predpisana lovna mera: Brez mere

Drst poteka od meseca decembra do konca marca, včasih tudi še v aprilu.