Ameriška postrv

A – Rainbow trout
D – Regenbogen forele
F – Truite arc-en-ciel
I – Trota iridea

Rekordne mere:
– dolžina 100 cm
– masa 10 kg

Stopnja ogroženosti25%
25%

Po obliki je podobna potočni postrvi, vendar nekoliko močnejša in bolj sploščenih bokov, kar je posledica vzreje v ribnikih. Telo je posejano z nepravilnimi črnimi pegami, pegaste pa so tudi plavuti. Hrbet je olivno do temno zelen, boki so svetlejši in jih prekriva mavrična proga. Trebuh je umazano siv. Šarenka zraste do meter dolžine in nad 5 kg teže. Z ostalimi ribami se ne križa, je pa izredno agresiven tekmec za hrano in prostor in zelo nevaren tekmec na drstiščih, kjer se pojavi za ostalo ribo.

Ameriška postrv je preko vzreje v ribogojnicah za konzumno ribo prišla tudi v naše reke, predvsem kot vložek za popestritev ribolova. Ob začetku vlaganja se v rekah ni razmnoževala, kmalu pa se je prilagodila razmeram pri nas in se pričela razmnoževati in tako sama naseljevati predele rek in potokov kamor nikoli ni bila vložena. Najdemo jo praktično v vseh rekah v Slovniji. Prvotno je živela le v rekah ki so se izlivale v Tihi ocean in v jezerih Severne Amerike. Leta 1880 so jo naselili iz Kalifornije v Evropo, leta 1890 tudi v Slovenijo. Od tam tudi ime “Kalifornijska postrv”.

Ribolov ameriške postrvi je dovoljen le z muharjenjem in uporabo enega trnka enojčka brez zalusti ter umetne muhe narejene s tehniko vezanja. Med nekaterimi ribiči je priljubljen način ribolova »ujemi in spusti«, ki se lahko izvaja le s posebnimi ribolovnimi dovolilnicami in v revirjih, kjer to določa ribolovni režim.

Varstvena doba: 01.12. – 28.02.
Najmanjša predpisana lovna mera: 20 cm

Drst poteka od meseca decembra do konca marca, včasih tudi še v aprilu.

Opis

Po obliki je podobna potočni postrvi, vendar nekoliko močnejša in bolj sploščenih bokov, kar je posledica vzreje v ribnikih. Telo je posejano z nepravilnimi črnimi pegami, pegaste pa so tudi plavuti. Hrbet je olivno do temno zelen, boki so svetlejši in jih prekriva mavrična proga. Trebuh je umazano siv. Šarenka zraste do meter dolžine in nad 5 kg teže. Z ostalimi ribami se ne križa, je pa izredno agresiven tekmec za hrano in prostor in zelo nevaren tekmec na drstiščih, kjer se pojavi za ostalo ribo.

Življenski prostor

Ameriška postrv je preko vzreje v ribogojnicah za konzumno ribo prišla tudi v naše reke, predvsem kot vložek za popestritev ribolova. Ob začetku vlaganja se v rekah ni razmnoževala, kmalu pa se je prilagodila razmeram pri nas in se pričela razmnoževati in tako sama naseljevati predele rek in potokov kamor nikoli ni bila vložena. Najdemo jo praktično v vseh rekah v Slovniji. Prvotno je živela le v rekah ki so se izlivale v Tihi ocean in v jezerih Severne Amerike. Leta 1880 so jo naselili iz Kalifornije v Evropo, leta 1890 tudi v Slovenijo. Od tam tudi ime “Kalifornijska postrv”.

Način ribolova

Ribolov ameriške postrvi je dovoljen le z muharjenjem in uporabo enega trnka enojčka brez zalusti ter umetne muhe narejene s tehniko vezanja. Med nekaterimi ribiči je priljubljen način ribolova »ujemi in spusti«, ki se lahko izvaja le s posebnimi ribolovnimi dovolilnicami in v revirjih, kjer to določa ribolovni režim.

Varstvena doba - Lovna mera

Varstvena doba: 01.12. – 28.02.
Najmanjša predpisana lovna mera: 20 cm

Drst poteka od meseca decembra do konca marca, včasih tudi še v aprilu.

Zemljevid

shematsko prikazuje pojavljanje posamezne vrste v 67 ribiških okoliših Republike Slovenije določenih z Uredbo o določitvi meja ribiških območij in ribiških okolišev. Ribiški okoliši obarvani zeleno pomenijo pojavljanje posamezne vrste na enem ali več nahajališčih znotraj ribiškega okoliša.  V primeru, da so posamezne vrste bile v ribiški okoliš prenesene imajo status tujerodne vrste, okoliš pa je obarvan z rdečo barvo. V primerih, da posamezna vrsta v ribiškem okolišu ni evidentirana, ta ni obarvan.

Vir: Zavod za Ribištvo Slovenije

Jezerska postrv

Rdečeperka

Bolen

Mrena

Linj

Meni