Krap

A – Carp
D – Karpf
F – Carpe
I – Carpa

Rekordne mere:
– starost 30 let
– dolžina 150 cm
– masa 50 kg

Stopnja ogroženosti60%
60%

Telo je močno sploščeno, z veliko glavo in topim gobcem. Na zgornji ustnici predstojne ustne reže je četvero tipalk: dve krajši in ob straneh dve daljši. Oči so sorazmerno majhne. Značilna je dolga hrbtna plavut, ki je še precej daljša kot pri koreslju. Pri krapu je dobila ime družina krapovcev (Cyprinidae). Barva telesa je lahko dokaj različna. Hrbet je največkrat modro do temno zelen ali zeleno rjav, boki modro zeleni do zlato rumeni, trebuh pa umazano bel. Plavuti so večinoma sivo zelene z modrikastim odsevom, spodnje in repna tudi rdečkaste. Prve tri plavutnice hrbtne plavuti so trde, tretja je najdaljša in nazobčana.

Domovina krapa je vzhodna Azija, razširjen je po vsej Evropi, razen skrajnega severa. Ljubi toplejše, počasi tekoče in stoječe vode, bogate z drobnim vodnim živalstvom. Hrani se pretežno s talno hrano, kar je značilno za vse ribe s tipalkami, njegov zarod pa večinoma s planktonom. Pri nas krapa razširjamo predvsem z vlaganjem v ribnike, namenjene športnemu ribolovu. Krap je napomembnejša riba za vzrejo v nižinskih, toplejših ribnikih. S križanjem in selekcijo so dobili več ras, ki se razlikujejo od »divjega« v naravi živečega (rečnega) krapa: veleluskinar ima predvsem ob pobočnici vrsto velikih lusk; zrcalar je temnejši, praviloma olivno zelen in ima (redke) luske predvsem po hrbtu, trebuhu in na korenu repne plavuti; usnjar, ki je tudi temen, vendar rjavkaste barve, je popolnoma brez lusk. V ribnikih so razen tega še »luskinarji«, enaki tistim, ki žive v naravi. Vsi ribniški krapi imajo dosti višji hrbet, glede na mirno vodo in izdatno krmljenje. Povprečna dolžina odraslega krapa je 25 do 50 cm, teža pa 1 do 3 kilograme. V ugodnih razmerah Blejskega jezera lahko doseže izredno dolžino, še bolj težo pa težo tudi preko 30 kg.

Čeprav je krap v prvi vrsti gospodarsko pomemben, pa je (tako divji, kot ribniški) zelo zanimiv za športni ribolov. Pri lovu krapa moramo imeti močnejši pribor, ker se zapet silovito upira in sili med vodno rastlinje. Lovimo ga s posebnimi palicami in vijačnicami ter vrvicami posebej prilagojenimi in izdelanimi za krapolov. Glede samih vab ni težav, saj prime na kruh, testo, žgancem kuhan krompir in koruzo. Predvsem v zadnjem času pa se z razvojem tehnologije in novih spoznanj vse bolj pogosto uporabljajo industrijsko pripravljene nove vabe – boili, odišavljene mešanice polente, koruze, tigrovi oreščki, …

Varstvena doba:  01.01. – 31.03.
Najmanjša predpisana lovna mera: Na dan lahko ribič vzame enega krapa, ne težjega od 7 kg.

Drst poteka od meseca aprila do meseca junija.

Opis

Telo je močno sploščeno, z veliko glavo in topim gobcem. Na zgornji ustnici predstojne ustne reže je četvero tipalk: dve krajši in ob straneh dve daljši. Oči so sorazmerno majhne. Značilna je dolga hrbtna plavut, ki je še precej daljša kot pri koreslju. Pri krapu je dobila ime družina krapovcev (Cyprinidae). Barva telesa je lahko dokaj različna. Hrbet je največkrat modro do temno zelen ali zeleno rjav, boki modro zeleni do zlato rumeni, trebuh pa umazano bel. Plavuti so večinoma sivo zelene z modrikastim odsevom, spodnje in repna tudi rdečkaste. Prve tri plavutnice hrbtne plavuti so trde, tretja je najdaljša in nazobčana.

Življenski prostor

Domovina krapa je vzhodna Azija, razširjen je po vsej Evropi, razen skrajnega severa. Ljubi toplejše, počasi tekoče in stoječe vode, bogate z drobnim vodnim živalstvom. Hrani se pretežno s talno hrano, kar je značilno za vse ribe s tipalkami, njegov zarod pa večinoma s planktonom. Pri nas krapa razširjamo predvsem z vlaganjem v ribnike, namenjene športnemu ribolovu. Krap je napomembnejša riba za vzrejo v nižinskih, toplejših ribnikih. S križanjem in selekcijo so dobili več ras, ki se razlikujejo od »divjega« v naravi živečega (rečnega) krapa: veleluskinar ima predvsem ob pobočnici vrsto velikih lusk; zrcalar je temnejši, praviloma olivno zelen in ima (redke) luske predvsem po hrbtu, trebuhu in na korenu repne plavuti; usnjar, ki je tudi temen, vendar rjavkaste barve, je popolnoma brez lusk. V ribnikih so razen tega še »luskinarji«, enaki tistim, ki žive v naravi. Vsi ribniški krapi imajo dosti višji hrbet, glede na mirno vodo in izdatno krmljenje. Povprečna dolžina odraslega krapa je 25 do 50 cm, teža pa 1 do 3 kilograme. V ugodnih razmerah Blejskega jezera lahko doseže izredno dolžino, še bolj težo pa težo tudi preko 30 kg.

Način ribolova

Čeprav je krap v prvi vrsti gospodarsko pomemben, pa je (tako divji, kot ribniški) zelo zanimiv za športni ribolov. Pri lovu krapa moramo imeti močnejši pribor, ker se zapet silovito upira in sili med vodno rastlinje. Lovimo ga s posebnimi palicami in vijačnicami ter vrvicami posebej prilagojenimi in izdelanimi za krapolov. Glede samih vab ni težav, saj prime na kruh, testo, žgancem kuhan krompir in koruzo. Predvsem v zadnjem času pa se z razvojem tehnologije in novih spoznanj vse bolj pogosto uporabljajo industrijsko pripravljene nove vabe – boili, odišavljene mešanice polente, koruze, tigrovi oreščki, …

Varstvena doba - Lovna mera

Varstvena doba:  01.01. – 31.03.
Najmanjša predpisana lovna mera: Na dan lahko ribič vzame enega krapa, ne težjega od 7 kg.

Drst poteka od meseca aprila do meseca junija.

Zemljevid

shematsko prikazuje pojavljanje posamezne vrste v 67 ribiških okoliših Republike Slovenije določenih z Uredbo o določitvi meja ribiških območij in ribiških okolišev. Ribiški okoliši obarvani zeleno pomenijo pojavljanje posamezne vrste na enem ali več nahajališčih znotraj ribiškega okoliša.  V primeru, da so posamezne vrste bile v ribiški okoliš prenesene imajo status tujerodne vrste, okoliš pa je obarvan z rdečo barvo. V primerih, da posamezna vrsta v ribiškem okolišu ni evidentirana, ta ni obarvan.

Vir: Zavod za Ribištvo Slovenije

Som

Klen

Ščuka

Navadni ostriž

Jezerska postrv

Meni