O nas

Ribiška družina Bled

Ribiška družina Bled je bila ustanovljena leta 1953 in je bila sprva razdeljena na dva segmenta, odbor za Blejsko jezero, ki je štel 16-18 ribičev, predvsem mlajših in odbor za Savo Bohinjko, ki ga je sestavljalo nekaj več kot 20 starejših članov. Prvi predsednik Ribiške družine Bled je bil Dr. Ivan Kavčič. Ribiči iz jezerskega odbora niso smeli loviti v Savi Bohinjki, medtem ko je bilo obratno dovoljeno. Prestop v višjo kategorijo je bil možen šele, ko je nekdo od starejših umrl in dal prostor mlajšemu. Ko je bil za predsednika RD Bled leta 1958 izvoljen Ludvik Bem pa so se pričele korenite spremembe. Takrat sta Nande Mohar in Zdravko Štibil odšla k predsedniku/županu občine Bled, Jožetu Kapusu in mu izrazila željo da v Ribiški družini Bled člani želijo spremembo in novega predsednika, ki bo delal za dobro Ribiške družine Bled, kot tudi za dobrobit okolja in ribjega življa. Jože Kapus je nato poklical Ludvika Bema v Ljubljano in mu dal komando, da prevzame Ribiško družino Bled. Najprej sta bila združena oba odbora v enega in razlik med ribiči ni bilo več. Na prvem občnem zboru se je to tudi zgodilo in takrat so vsi postali enakopravni člani Ribiške družine Bled. Predsednik je bil Ludvik Bem, Gospodar Jezera je bil Zdravko Štibil, Nande Mohar pa je postal član UO-ja in prevzel sekcijo tekmovanj. Bil je izredno zavzet in pravi borec za dobrobit Ribiške družine Bled. Prav tako so vsi člani upravnega odbora iskali sponzorje in dodatna sredstva. V RD Bled se je pričelo zares društveno življenje.
V tistem času so bili na prostoru današnje ribogojnice samo trije bazeni. Ribogojec in poklicni ribič je bil takrat Tone Pregelj. Ludvik Bem je bil predsednik 3 mandate, po tem je mesto predsednika prevzel Zdravko Štibil, ki je deloval 2 mandata. Nato je Ribiško družino Bled 4 mandate vodil Franc Krmelj ter kasneje za en mandat Jože Kuzma. Za njim je RD Bled prevzel Samo Novak in jo uspešno vodil 3 mandate do leta 2020. Od leta 2020 do leta 2024 je družino vodil dr. Gorazd Pretnar. Na volitvah leta 2024 je zmagal ponovno Samo Novak, ki sedaj nadaljuje pot, katero so začeli zgoraj omenjeni pred 70 leti.

Slika iz leta 1965

Obisk blejskih ribičev pri avstrijskih (Celovec, okrog leta 1965) z leve proti desni:
Polde Rozman, Nande Mohar, Ludvik Bem, Franc Bregant, Zdravko Štibil.

Tekma za pokal Bleda

Na Bledu vsako leto gostimo že tradicionalno tekmo za pokal Bleda. Tekme se udeleži več kot 100 tekmovalcev iz vseh koncev Slovenije ter tujine. Lahko rečemo, da je postala že kar mednarodna tekma.

1953

Ustanovitev

Ribiška družina Bled je bila ustanovljena leta 1953 in je bila sprva razdeljena na dva segmenta, odbor za Blejsko jezero, ki je štel 16-18 ribičev, predvsem mlajših in odbor za Savo Bohinjko, ki ga je sestavljalo nekaj več kot 20 starejših članov.

1979

Ena “ribiška”

” Ko so se leta 1979 polagale prve cevi iz vodotoka Radovne v Blejsko jezero, se cevi niso potopile, saj so zaradi pritiska prišle na površje. Prišli so strokovnjaki iz Ljubljane iz vodogradbenega inštituta in več dni merili in tuhtali kako cevi potopiti. Pregelj Tone, naš poklicni ribič in ribogojec, jih je opazoval in jih v smehu vprašal, če mu plačajo malico, v primeru da jih on potopi. Še danes se ne ve ali so mu malico tudi plačali, kajti cevi so bile čez 3 ure potopljene. Pregelj je namreč navrtal cevi, katere so se seveda takoj potopile. “

2020-

Prihodnost

Leta 2020 smo ribiči na volitvah izvolili novo vodstvo, ki ga od sedaj naprej vodi dr. Gorazd Pretnar. Prihodnost temelji predvsem na zdravih temeljih, timskem delu, ter na delu z mladimi. Ena glavnih prioritet je tudi ekologija, kateri se posveča v zadnjih časih vse več pozornosti.

Zgodovinski pregled Blejskega ribištva

Na bogato, več kot 130-letno ribiško tradicijo na Gorenjskem, smo Blejski ribiči lahko zelo ponosni. Vanjo je vgrajeno delo veliko generacij, ki jim gre za vloženo delo in znanja vsa zahvala in priznanje. In takšno tradicijo nam zavidajo veliko večji in bogatejši narodi. Hkrati pa nas obvezuje, da gremo po tej (isti) poti tudi naprej. Februarja 1880, se je trideset ribičev iz Kranjske odzvalo povabilu Avstrijskega ribiškega društva na Dunaju, da bi ustanovili podružnico (sekcijo) društva v Ljubljani. Po statutu navedenega društva je bilo v deželah avstro-ogrske monarhije mogoče ustanavljati le podružnice. In kranjski ribiči naj bi, kot je 26. avgusta 1880 poročal časopis Slovenski narod, 21. avgusta 1880, ustanovili podružnico Avstrijskega ribiškega društva v Ljubljani. Glede na časopisno notico ni mogoče trditi, da je ustanovitev resnično nastala, verjetneje je, da je bila to le ena od odločitev pripravljalnega odbora za ustanovitev kranjskega ribarskega društva. Ribiči niso bili enotni; namesto podružnice so nekateri predlagali ustanovitev samostojnega društva, neodvisnega od osrednjega avstrijskega društva. Sreča je bila na strani tistih, ki so zagovarjali samostojno društvo, saj je oktobra 1880 osrednje Avstrijsko ribarsko društvo na Dunaju spremenilo pravila in omogočilo ustanavljanje samostojnih društev v posameznih deželah monarhije. Deželna vlada je potrdila njihova pravila 12. decembra leta 1880.

Kranjski ribiči

Kranjski ribiči so se 1. decembra 1880 odločili za ustanovitev samostojnega Ribarskega društva za Kranjsko, s sedežem v Ljubljani, ter o tem seznanili osrednje avstrijsko društvo. Deželna vlada je potrdila njihova pravila 12. decembra leta 1880. Ustanovna skupščina društva je bila17. januarja 1881. To leto štejemo za začetek organiziranega sladkovodnega ribištva na Slovenskem. Prvi predsednik je postal Rajmund Kastelic, z začetki pa je tesno povezan tudi prof. Ivan Franke ( 1841-1927 ). Prav on je dal izjemen prispevek slovenskemu sladkovodnemu ribištvu. Bil je eden od pionirjev na področju ribogojniške dejavnosti pri nas, zelo pomembna je njegova raziskovalna, pedagoška in publicistična dejavnost. Za začetek ribiške besede lahko štejemo prvo samostojno strokovno ribiško publikacijo v slovenskem jeziku Umetno ribarstvo izpod peresa prof. Franketa, ki je izšla leta 1886. Leta 1888 je pripravil izjemno pomembno delo za slovensko sladkovodno ribištvo, razdelitev kranjskih voda na ribiške revirje. Na veliki kmetijsko gozdarski razstavi leta 1889 na Dunaju je predstavil Ihtiografski zemljevid Kranjskega vodovja, ki je zbudil veliko pozornost in požel priznanje.

Kranjsko ribarsko društvo je aktivno delovalo deset let. Po uveljavitvi Zakona za ribarstvo na Kranjskem leta 1888 in izvršilnih predpisov k navedenemu zakonu je njegovo poslanstvo prevzel ribarski odsek pri Kmetijski družbi za Kranjsko, ki so ga ustanovili leta 1890, pravila pa potrdili 31. marca 1891. Vodil ga je prof. Ivan Franke.

Tekmovanja in njihova zgodovina

Pobudnik in začetnik tekmovalne dejavnosti blejskih ribičev je bil Nande Mohar. Že leta 1959 je takratni član UO RD Bled za jezero Nande Mohar z idejo o tekmovanju navdušil svoje tovariše in tako je bil organiziran 1. Pokal Bleda, ki je potekal le na Blejskem jezeru. Starejši člani se spomnijo, da je bilo tega leta ob jezeru kar 122 tekmovalcev, tako da se je morala trasa podaljšati skoraj za kilometer od današnje (Grajsko kopališče – Hotel Toplice). Tekmovanje, organizirano z namenom druženja in krepitvi tovarištva je sprva potekalo prvo nedeljo v mesecu juniju, kasneje pa je bil zaradi spremenljivih vremenskih razmer prestavljen na prvi vikend v juliju, kar je tradicija še danes. Leta 1962 je tekmovanje zaradi množičnega pogina rib v jezeru odpadlo, to pa je bilo tudi edino leto, ko je bila tradicija prekinjena. S tako dolgim stažem se lahko pohvali le redko katero tekmovanje, zato je naša dolžnost ohranjati tradicijo tudi naprej. Pokal Bleda je bil leta 1970 s prihodom predsednika RD Bled Zdravka Štibila razširjen še na tekmo na Savi Bohinjki, tako da je od takrat dalje dobil svoj pravi pomen, to pa je tekmovanje v obeh disciplinah. Ker je Pokal Bleda samo eden, ga dobi najboljši iz obeh delov tekmovanj. Danes je tekma za pokal Bleda izredno dobro obiskana, saj vsako leto praktično beležimo večji obisk tako domačih ribičev, kot tudi tujcev. Temu gre zahvala predvsem trenutnemu vodstvu, vodji tekmovanj ter vsem prostovoljcem, ki vsako leto skrbijo da je tekma na najbolj visokem nivoju.

Kasting

Ustanovitelj Blejskega kastinga je bil Zdravko Štibil. Ideja o ustanovitvi se je porodila na kongresu CIPSA leta 1987. Naslednje leto se je na Bledu ustanovila sekcija Kastinga. Prava tekmovanja so bila na blejskem nogometnem igrišču, nakar je prišlo povabilo s strani Turistične društva Ribno, da bi tekmovanja gostili tam. Igrišče se je zgradilo v enem letu. Sekcija je delovala zelo uspešno in prvi rezultati so se začeli kazat kmalu. Udeležba na prvi mednarodni tekmi je bila v Duseldorfu. Medalje so prejeli Jure Jan in Grega Miko. Naslednje leto je Ribiška družina Bled že organizirala tekmo za evropski pokal v kastingu. Takoj za tem je bilo mladinsko evropsko prvenstvo v kastingu, ki ga je prav tako gostila Ribiška družina Bled. Nato je sledila organizacija članskega svetovnega prvenstva in organizacija članskega evropskega prvenstvo.

Skupaj je Ribiška družina Bled gostila tudi 9 tekem evropskega pokala.
Na svetovnem prvenstvu, katerega je gostila naša družina, je nastopilo 32 držav. Ob tem je potrebno omeniti, da to število še danes velja kot rekord.

Največji uspeh Blejskega kastinga je nedvomno organizacija Svetovnega prvenstva na Bledu. Naš član Grega Miko je takrat dosegel 9. mesto izmed 170 tekmovalcev.

V zadnjem obdobju je Kasting na Bledu ne doživlja najlepših trenutkov, saj je sekcija doživela menjavo generacij, po kateri se nihče ni preveč ukvarjal z njo. Želja in upanje tako ostaja, da bo v prihodnosti ta sekcija ponovno zaživela v vsem svojem blišču in sijaju kot je že nekoč.

 

 

Tekst: Zdravko Štibil, Samo Novak, Aleš Mezek

Meni