Rdečeperka

A – Rudd
D – Rotfeder
F – Rotengle
I -Scardola europea

Rekordne mere:
– starost 19 let
– dolžina 51 cm
– masa 2,1 kg

Stopnja ogroženosti40%
40%

Rdečeperka ima visoko, bočno sploščeno telo, prekrito z velikimi luskami. Glava je srednje velika, usta so srednje velika in nadstojna, z dvorednimi goltnimi zobmi. Po hrbtu je rjavo zelene barve, boki so svetlejši, zlato rumeni, trebuh pa je srebrno bel. Hrbtna plavut je zelenkasta z rdečkastim prelivom, vse druge plavuti so rdeče, močno obarvani sta trebušni. Oči so rumeno oranžne. V času drsti imajo samci po glavi in sprednjem delu telesa drobne drstne izpuščaje.

Naseljuje počasi tekoče vodotoke, jezera, akumulacije in ribnike z bolj ali manj blatnim dnom in bogatim vodnim ter obrežnim rastlinjem.  Dobro prenaša spremembe habitata, v rahlo onesnaženih vodah je pogosto dominantna vrsta. Združuje se v jate, pogosto večje in sestavljene z osebki različnih velikosti in starosti. Odrasle se prehranjuje predvsem z rastlinsko hrano, algami in višjimi vodnimi rastlinami, mladice tudi s planktonom in žuželkami z vodne površine.

Ribolovni načini so beličarjenje in talni ribolov, lahko tudi muharjenje. Za vabo so dovoljene umetne vabe in vabe rastlinskega ter živalskega izvora. Vabo navadno globoko požre. Zapeta na trnku nudi razmeroma močan odpor. Lov je najbolj učinkovit v toplem vremenu. Pri muharjenju vabo najraje požre tik pod vodno gladino. Najmanjša dovoljena mera ni predpisana, splošna omejitev je 5 kg na dan.

Varstvena doba:  1. 4. – 30.6.
Najmanjša predpisana lovna mera: Najmanjša dovoljena mera ni predpisana, splošna omejitev je 5 kg na dan.

Drst poteka od meseca aprila do meseca julija.

Opis

Rdečeperka ima visoko, bočno sploščeno telo, prekrito z velikimi luskami. Glava je srednje velika, usta so srednje velika in nadstojna, z dvorednimi goltnimi zobmi. Po hrbtu je rjavo zelene barve, boki so svetlejši, zlato rumeni, trebuh pa je srebrno bel. Hrbtna plavut je zelenkasta z rdečkastim prelivom, vse druge plavuti so rdeče, močno obarvani sta trebušni. Oči so rumeno oranžne. V času drsti imajo samci po glavi in sprednjem delu telesa drobne drstne izpuščaje.

Življenski prostor

Naseljuje počasi tekoče vodotoke, jezera, akumulacije in ribnike z bolj ali manj blatnim dnom in bogatim vodnim ter obrežnim rastlinjem.  Dobro prenaša spremembe habitata, v rahlo onesnaženih vodah je pogosto dominantna vrsta. Združuje se v jate, pogosto večje in sestavljene z osebki različnih velikosti in starosti. Odrasle se prehranjuje predvsem z rastlinsko hrano, algami in višjimi vodnimi rastlinami, mladice tudi s planktonom in žuželkami z vodne površine.

Način ribolova

Ribolovni načini so beličarjenje in talni ribolov, lahko tudi muharjenje. Za vabo so dovoljene umetne vabe in vabe rastlinskega ter živalskega izvora. Vabo navadno globoko požre. Zapeta na trnku nudi razmeroma močan odpor. Lov je najbolj učinkovit v toplem vremenu. Pri muharjenju vabo najraje požre tik pod vodno gladino. Najmanjša dovoljena mera ni predpisana, splošna omejitev je 5 kg na dan.

Varstvena doba - Lovna mera

Varstvena doba:  1. 4. – 30.6.
Najmanjša predpisana lovna mera: Najmanjša dovoljena mera ni predpisana, splošna omejitev je 5 kg na dan.

Drst poteka od meseca aprila do meseca julija.

Zemljevid

shematsko prikazuje pojavljanje posamezne vrste v 67 ribiških okoliših Republike Slovenije določenih z Uredbo o določitvi meja ribiških območij in ribiških okolišev. Ribiški okoliši obarvani zeleno pomenijo pojavljanje posamezne vrste na enem ali več nahajališčih znotraj ribiškega okoliša.  V primeru, da so posamezne vrste bile v ribiški okoliš prenesene imajo status tujerodne vrste, okoliš pa je obarvan z rdečo barvo. V primerih, da posamezna vrsta v ribiškem okolišu ni evidentirana, ta ni obarvan.

Vir: Zavod za Ribištvo Slovenije

Klen

Potočna postrv

Ščuka

Rdečeoka

Lipan

Meni