Amur

A – Grass carp
D – Graskarpfen
F – Ctenopharyngodon idella
I – Carpa erbivora

Rekordne mere:
– dolžina 140 cm
– masa 40 kg

Stopnja ogroženosti50%
50%

Amur prihaja iz Azije in ga smatramo kot rastlinojedca. Še najbolj podoben je na nek način klenu. Ima dolgo torpedasto telo, ki jo pokrivajo velike luske. Hrbet je zelenkaste barve, trebuh pa popolnoma bel. Na glavi ima oči nizko, gobec je top in dokaj trd. Amur se pri nas seveda ne razmnožuje po naravni poti. Svoje jajca odlaga v močan tok na prodnata tla, ki potrebuje temperaturo vode nad 20C in že po 40 urah se izleže zarod.

Najdemo ga v stoječih vodah, kot tudi tekočih. Amur lahko doseže veličastno težino nad 40kg.
Pri nas amurja najpogosteje vlagajo za uničevanje ne zaželenega rastlinja. Presenetljivo je, da poje na dan večkratno telesno težo rastlinja(tudi 3x). Vsekakor z naselitvijo amurja ni samo zgolj športnega vidika, ampak prinaša tudi pozitivne kot negativne učinke na vodo. Slaba stran naselitev amurjev je, da nam uničijo tudi tisto rastlinje, ki so najbolj pomembna za habitat za vodo in hrano. Amur lahko tudi povzroči cvetenje alg.

Lovimo ga predvsem na plitvinah, odvisno od konfiguracije jezer nekje do 4m. Amurji se zelo radi gibljejo ob obali, kjer žrejo mlado rastlinje. Zelo radi jejo tudi obrežno rastlinje, kot sta trstika in rogoz. Ker je rastlinojedec je prva izbira vsekakor koruza, trstika. Boilesi niso tako uspešni.

Varstvena doba: Nima varstvene dobe
Najmanjša predpisana lovna mera:  Nima, ribič lahko vzame 1 ribo na dan.

Drst: Amur se pri nas ne razmnožuje po naravni poti.

Opis

Amur prihaja iz Azije in ga smatramo kot rastlinojedca. Še najbolj podoben je na nek način klenu. Ima dolgo torpedasto telo, ki jo pokrivajo velike luske. Hrbet je zelenkaste barve, trebuh pa popolnoma bel. Na glavi ima oči nizko, gobec je top in dokaj trd. Amur se pri nas seveda ne razmnožuje po naravni poti. Svoje jajca odlaga v močan tok na prodnata tla, ki potrebuje temperaturo vode nad 20C in že po 40 urah se izleže zarod.

Življenski prostor

Najdemo ga v stoječih vodah, kot tudi tekočih. Amur lahko doseže veličastno težino nad 40kg.
Pri nas amurja najpogosteje vlagajo za uničevanje ne zaželenega rastlinja. Presenetljivo je, da poje na dan večkratno telesno težo rastlinja(tudi 3x). Vsekakor z naselitvijo amurja ni samo zgolj športnega vidika, ampak prinaša tudi pozitivne kot negativne učinke na vodo. Slaba stran naselitev amurjev je, da nam uničijo tudi tisto rastlinje, ki so najbolj pomembna za habitat za vodo in hrano. Amur lahko tudi povzroči cvetenje alg.

Način ribolova

Lovimo ga predvsem na plitvinah, odvisno od konfiguracije jezer nekje do 4m. Amurji se zelo radi gibljejo ob obali, kjer žrejo mlado rastlinje. Zelo radi jejo tudi obrežno rastlinje, kot sta trstika in rogoz. Ker je rastlinojedec je prva izbira vsekakor koruza, trstika. Boilesi niso tako uspešni.

Varstvena doba - Lovna mera

Varstvena doba: Nima varstvene dobe
Najmanjša predpisana lovna mera:  Nima, ribič lahko vzame 1 ribo na dan.

Drst: Amur se pri nas ne razmnožuje po naravni poti.

Zemljevid

shematsko prikazuje pojavljanje posamezne vrste v 67 ribiških okoliših Republike Slovenije določenih z Uredbo o določitvi meja ribiških območij in ribiških okolišev. Ribiški okoliši obarvani zeleno pomenijo pojavljanje posamezne vrste na enem ali več nahajališčih znotraj ribiškega okoliša.  V primeru, da so posamezne vrste bile v ribiški okoliš prenesene imajo status tujerodne vrste, okoliš pa je obarvan z rdečo barvo. V primerih, da posamezna vrsta v ribiškem okolišu ni evidentirana, ta ni obarvan.

Vir: Zavod za Ribištvo Slovenije

Potočna postrv

Lipan

Krap

Smuč

Ščuka

Meni